APDEJT.si

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Donald Trump je sporočil, da je bil v zadnjem tednu dosežen velik napredek pri pripravi mirovnega načrta med Rusijo in Ukrajino, ki ga njegova administracija dokončuje. Kljub temu je bil Trumpov načrt označen kot kapitulacija Ukrajine in nagrada za Rusijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Ukrajina je ZDA postavila pogoj za začetek mirovnih pogovorov, in sicer prekinitev ognja. Mirovni načrt za Ukrajino, ki so ga predlagale ZDA, je bil skrajšan na manj kot 28 točk. Ruski svetovalec Ušakov je kritiziral evropske protipredloge k mirovnemu načrtu, ki ga je pripravile ZDA, kot nekonstruktivne in nesprejemljive za Moskvo. Kijev in Washington naj bi se uskladila glede ključnih vprašanj v ameriškem mirovnem načrtu.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Sudanski general Abdel-Fattah Burhan je zavrnil predlog o prekinitvi ognja, ki so ga predlagali posredniki pod vodstvom ZDA, in ga označil za 'najslabšega do sedaj'. To predstavlja udarec prizadevanjem za zaustavitev uničujoče vojne, ki že več kot 30 mesecev pesti to afriško državo.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Ukrajina in Rusija se pripravljata na nadaljevanje izmenjave ujetnikov, ki je bila pred tem prekinjena. Ukrajinski nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov je na Telegramu sporočil, da se je o tem pogovarjal s posredniki v Turčiji in Združenih arabskih emiratih.

Predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da si Ukrajina prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, kar bi lahko pripeljalo do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov.

Direktor Srbijagasa, Dušan Bajatović, je izjavil, da ne obžaluje prodaje NIS-a Rusom leta 2008, vendar meni, da bo treba ruski kapital v podjetju anulirati, da bi NIS lahko nadaljeval z delom. Zagotovil je, da bo plina dovolj.

Hebrejski časnik je poročal o zaupnih telefonskih pogovorih, ki jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu opravil s političnimi osebnostmi med vrhuncem vojne v Gazi. Razkritja osvetljujejo vlogo Združenih arabskih emiratov pri podpori Tel Avivu.

Po nujnem sestanku, ki ga je sklical Emmanuel Macron, so ministri, sodniki in policijski voditelji dobili navodila za pospešitev izvajanja zakona proti trgovini z mamili v Franciji. Novo poročilo o stanju je predvideno sredi decembra.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Po tem, ko je ruska stran pristala na prodajo večinskega deleža v NIS-u, je srbski predsednik obvestil javnost, da potekajo pogovori s tremi podjetji, pri čemer ni navedel, katera so. Kot možen kupec ruskega deleža se omenja nacionalna naftna družba Abu Dabija. Dimitrije Milić iz organizacije Novi treći put ocenjuje, da ima omenjeno podjetje z Bližnjega vzhoda veliko večjo primerjalno prednost kot ostali.

Premier Mark Carney je ob zaključku obiska v Združenih arabskih emiratih napovedal 70 milijard dolarjev naložb v Kanado. Združeni arabski emirati naj bi v kanadske industrije, predvsem v energetiko in umetno inteligenco, vložili do 50 milijard dolarjev. Carney je izjavil, da Ottawa pripravlja milijardo dolarjev vreden projekt za širitev zmogljivosti predelave kritičnih mineralov v Kanadi, hkrati pa zagotavlja enakovredno 70 milijonov dolarjev naložb iz Združenih arabskih emiratov. Pakt naj bi bil uvod v trgovinski sporazum.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Vodja ruske davčne službe, Danijel Jegorov, je sporočil, da so Združeni Arabski Emirati postali vodilni po obsegu premoženja ruskih podjetij v tujini. V Emiratih naj bi se nahajalo za več kot bilijon premoženja ruskih podjetij. Rusija prav tako dela na novih sporazumih o izmenjavi davčnih informacij s Katarjem in Omanom, dodatni sporazumi pa so že sklenjeni z Emirati in Malezijo.

Predsednik vlade Mark Carney je v Abu Dabiju, kjer naj bi okrepil trgovinske in investicijske vezi z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Poleg tega se pričakuje, da bo Carney sprožil trgovinske pogovore. V novicah je tudi napoved o morebitnem razmahu tehnologije umetne inteligence.

Podpredsednik vlade Črne gore za infrastrukturo in regionalni razvoj, Milun Zogović, je v Dubaju predstavil Črno goro na enem največjih svetovnih investicijskih forumov, Investopiji. Poudaril je razvojne priložnosti v regiji in pozval investitorje, da obiščejo Črno goro in se prepričajo o njenih možnostih.

Premier Mark Carney je odpotoval v Abu Dabi, s čimer je postal prvi kanadski premier, ki je obiskal Združene Arabske Emirate po letu 1983. Obisk se je zgodil v času, ko si Ottawa prizadeva okrepiti gospodarsko partnerstvo med Kanado in ZAE, hkrati pa se povečuje zaskrbljenost glede možne vloge ZAE v sudanski državljanski vojni.

Nesreča indijskega lovskega letala Tejas pred potencialnimi kupci na letalskem mitingu v Dubaju je udarec za Indijo. Dogodek bo vplival na poskuse prodaje letala v tujino, zato bo letalo Tejas odvisno od naročil indijske vojske.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je bil ob državniškem obisku v Združenih arabskih emiratih (ZAE) deležen najvišje ravni gostoljubja. Med obiskom je potekal vrh s predsednikom ZAE, kjer so razpravljali o okrepitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno z obrambo, umetno inteligenco in jedrsko energijo. Posebno pozornost je pritegnila tradicionalna dobrodošlica, kjer so ženske vihtele s svojimi dolgimi lasmi, kar je del kulturne dediščine ZAE.

Predsednik Lee Jae Myung je odpotoval na vrh skupine G20 v Johannesburgu, s čimer je začel štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in Afriki. Južna Koreja si prizadeva razširiti svoje diplomatske vezi v globalnem jugu. Prva postaja njegovega potovanja so Združeni arabski emirati, kjer se bo v Abu Dabiju srečal s predsednikom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Pogovarjala se bosta o sodelovanju v obrambni industriji in umetni inteligenci.